GASILSKA ZVEZA CELJE

Predstavniki GZ Celje so bili letos gostje dveh pobratenih gasilskih zvez - v oktobru je bilo srečanje z GVZ Varaždin, v decembru pa z GZ Slovenske gorice.

Srečanje s prijateljsko Gradsko vatrogasno zajednico Varaždin je potekalo v soboto, 24. oktobra 2015. Delegacija Gasilske zveze Celje se je pod vodstvom poveljnika GZ Celje Janeza Senice, na povabilo predsednika prijateljske GVZ Varaždin dr. sc. Tomislava Bogovića, udeležila celodnevnega druženja. Delegacijo gasilcev GZ Celje so v Krapini poleg predsednika in poveljnika GVZ Varaždin sprejeli še predstavniki njihovih prostovoljnih gasilskih društev.

Srečanje se je začelo z ogledom Muzeja krapinskih neandertalaca, ki je eden od petih enot Muzeja Hrvatskog zagorja, pod katerega spadajo še Dvor Veliki Tabor, Desinić, Galerija Antuna Augustinčića, Klanjec, Muzej »Staro selo«, Kumrovec in Muzej seljačkih buna, Gornja Stubica. Z odkritjem fosilnih ostankov neandertalcev, ki jih je odkril Dragutin Gorjanović-Kramberger, je leta 1899 Krapina postala tudi svetovno znan kraj. Novi muzej stoji v bližini svetovno znanega nahajališča krapinskih neandertalcev »Hušnjakovo«.

V avli muzeja smo si najprej ogledali projekcijo filma o vsakodnevnem življenju pračloveka, nato pa je sledil virtualni sprehod po muzeju, ki prikazuje zgodovino vse od nastanka zemlje do današnjih dni. Še posebno zanimivi so hiperrealistični prikazi neandertalcev in njihovo domovanje.
Po ogledu muzeja smo si ogledali še izvorno nahajališče, kjer je bilo v jami najdeno okrog 900 človeških in živalskih fosilnih ostankov kosti ter ostankov kamnitega orodja. Najdba predstavlja najštevilčnejšo in najbogatejšo zbirko fosilnih ostankov kosti, najdeno na enem mestu.

Pot nas je iz muzeja vodila do gostišča Preša, kjer smo imeli kosilo, nato pa v Varaždin, ki leži ob reki Dravi in je središče Varaždinske županije. Ogled mesta, ki je znano po svoji baročni arhitekturi, prehrambni, tekstilni in metalurški industriji, športu, turizmu, v porastu pa je tudi računalniška tehnologija, je potekal pod vodstvom lokalnega vodiča.
Mesto je zaradi urejenosti prejemnik mnogih hortikulturnih nagrad, posebno ugodno vzdušje pa pričarajo številne urejene zelene površine, parki, sprehajališča in cvetlične skulpture.

Najprej smo si ogledali del varaždinskega pokopališča, ki je izjemen primer parkovne arhitekture in naravnega spomenika, saj grobove obkrožajo breze, visoke ciprese, trava, cvetje in je eno izmed najlepših pokopališč na Hrvaškem. Pot smo nato nadaljevali mimo fevdalne trdnjave imenovane Stari grad, v kateri je Gradski muzej Varaždin. Stari grad obkrožajo stolpi iz časa grofov Celjskih (z darilnimi listinami s konca 14. stoletja je ogrski kralj Sigismund grofu Hermanu II. podaril celotno Zagorsko grofijo s številnimi posestvi, med drugimi tudi mesto Varaždin), obdan pa je z visokim zemeljskim nasipom iz druge polovice 16. stoletja. Pot v središče mesta smo nadaljevali čez dvižni most, poznanem kot »Kula stražarnica«, se nato ustavili pri palači Prassinsky - Sermage, z značilno barvito fasado, ob kateri je »kraljevski« stol.

V neposredni bližini palače je hiša, v kateri se je nahajal prvi gasilski dom v Varaždinu (1833 do 1896), v njej pa je bil rojen tudi skladatelj in izumitelj kitare z dvema vratovoma Ivan Padovec. Čez Trg tradicijskih obrta ter mimo Uršulinskega samostana in cerkve smo se podali proti Meštrovičevemu kipu Grgurja Ninskega (če ga primeš za palec na levi nogi se ti izpolni želja) do Anđelinjaka, Muzeja angelov.

Pot nas je nato vodila še mimo palače Varaždinske županije, palače Patačić, hiše Ritz, Katedrale, v kateri se odvijajo baročni večeri, skozi sprehajališče Vatroslava Jagića mimo Hrvaškega ljudskega gledališča v Varaždinu do baročne župne cerkve posvečene zavetniku mesta Varaždin sv. Nikoli. Na zvoniku cerkve je vzidan grb mesta, nad katerim je kamniti medved, v notranjosti zvonika pa se nahaja kip sv. Florijana.

Blizu cerkve sv. Nikole stoji prva mestna osnovna šola, v kateri se danes nahajata oddelka upravne enote.

Ogled mesta smo zaključili v Muzeju hrvatskog vatrogastva Varaždin, saj je bilo prav v Varaždinu leta 1864 ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo. V muzeju je zbirka hrvaške gasilske dediščine, ki prikazuje dejavnost gasilcev od začetka do današnjih dni.

Druženje predstavnikov obeh zvez se je zaključilo v prijetnem vzdušju z degustacijo vina v kleti Pongračić in večerjo na kmečkem turizmu Roki.

Nekaj utrinkov s srečanja je na voljo v fotogaleriji.

Poleg srečanja z varaždinskimi gasilci se je delegacija GZ Celje udeležila še srečanja z gasilci iz prijateljske Gasilske zveze Slovenske gorice. Omenjeno srečanje je potekalo v soboto, 5. decembra 2015. Predstavniki obeh zvez smo se sestali v Mariboru, od koder smo se odpeljali na ogled najstarejše hidroelektrarne na reki Dravi in v Sloveniji, Hidroelektrarne Fala, ki jo upravljajo Dravske elektrarne Maribor (DEM). Stari del Hidroelektrarne (HE) Fala je od 12. avgusta 2008 kulturni spomenik državnega pomena.

Reko Dravo, ki izvira na južnem Tirolskem v Italiji, blizu avstrijske meje, so pred izgradnjo elektrarne na Fali uporabljali splavarji za transport lesa do Donave in dlje. Gradnja elektrarne se je pričela 1. januarja 1913, končala pa pet let kasneje, 23. januarja 1918, ko je začelo obratovati tudi prvih pet agregatov. Šesti agregat so vgradili leta 1925, sedmega pa leta 1931. HE Fala je bila po prvi svetovni vojni najmodernejša in najmočnejša HE na območju vzhodnih Alp in srednje Evrope.

Poleg HE Fala je na Dravi še sedem elektrarn, zgrajenih od 1918 do leta 1978, te HE pa so: Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Mariborski otok, Zlatoličje in Formin. Vse HE, razen HE Fala, so stebrnega tipa, najmočnejša med vsemi pa je HE Zlatoličje, ki je bila prva elektrarna rečno-kanalskega tipa.

Pod vodstvo vodiča smo si najprej ogledali predstavitveni film, v katerem je bil prikazan razvoj elektrarne, tehnični podatki, letna proizvodnja električne energije, prenova elektrarne, ribja steza … Nadaljevali smo z ogledom starega dela HE, kjer je urejen muzej, v katerem so naprave in prostori urejeni tako, da je obiskovalcem prikazana prvotna podoba iz leta 1918. Ogled smo nadaljevali v strojnici, kjer so prikazani generatorji, turbinski regulatorji … si ogledali še v komori razstavljeno turbino, strojnico novih agregatov ter zunanji del elektrarne.

Z ogleda elektrarne smo se odpeljali proti Jarenini, kjer smo se v Vukovskem Dolu okrepčali na kmečkem turizmu. Predviden je bil sicer še ogled kulturnega spomenika, skoraj 900 let starega Jareninskega dvora in vinske kleti Dveri-Pax, ker pa nas je večina že bila na tem ogledu, si le-teh nismo ogledali, ampak druženje nadaljevali v medsebojnih razgovorih. Med drugim so pogovori potekali tudi trenutni begunski problematiki, s katero so precej obremenjeni gasilci GZ Slovenske gorice, saj je v Šentilju namestitveni center, ki je poleg Brežic najbolj obremenjen namestitveni center.
Srečanja so se poleg predsednika GZ Slovenske gorice Sama Vrtina udeležili še častna predsednik in poveljnik, Valentin Pohorec in Jože Repa, župan Občine Pesnica, Venčeslav Senekovič, ter predstavniki zveze, poveljnik zveze, Boštjan Frajzman, pa se nam je zaradi službe pridružil proti koncu druženja.

Obe srečanji, tako z GVZ Varaždin kot GZ Slovenske gorice, sta potekali v prijetnem vzdušju, člani so si izmenjali svoja mnenja, se pogovorili o doseženih rezultatih ter o prihodnjem medsebojnem sodelovanju. S strani GVZ Varaždin je bilo izraženo tudi mnenje, da bi potrebovali več takšnih, neformalnih srečanj.